»Slike so kraljevske!« je vidno ganjena zavzdihnila Linda Jarosch, ko smo jo po prvem predavanju v Sloveniji presenetili s povabilom, da v galeriji Družina odpre razstavo Zlate žene slikarke Evgenije Jarc.Slikarka Evgenija Jarc je namreč cikel slik Zlate žene pred leti ustvarila prav ob prebiranju knjige Kraljica in divja ženska, ki jo je v soavtorstvu s svojim rodnim bratom, benediktinskim manihom Anselmom Grunom napisala prav Jaroscheva. »Razstava je izjemno lepa! Kraljevska in divja!« je dejala Jaroscheva in razložila, da divje pomeni »naravno in svobodno – to, kar zaznam na teh slikah«.Slike Evgenije Jarc so nastale kot portreti, »pa vendar to niso portreti, temveč povsem avtorsko intimne predstave posameznih likov svetopisemskih žena«, je dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Svetopismske žene, ki so junakinje omenjene knjige, so za Jarčevo postale navdih in ustvarjalni izziv. »Z njimi se je povezala prek meditacije, prevrednotila jih je, obogatila z avtorefleksijo, jih osebno osmislila, jim dodala svoj intimni pogled in jih aplicirala v razmišljanje o smislu lastnega življenja in osebnega poslanstva,« je dejala Stibilj Šajnova. Ustvarila je Marijo, Ano, Elizabeto, Estero, Judito in druge, »niz posebnih žensk, ki ne ostajajo le del krščanske ikonografije, ampak podobe nekakšnih svetnic, še več, vsake izmed nas«.Mlada slikarkaEvgenija Jarc, rojena 1977 v Ljubljani, je iz slikarstva diplomirala pri prof. Zmagu jeraju in jožefu Muhoviču ter magistrirala pri prof. metki Krašovec na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov. Živi in ustvarja v Ljubljani, dela pa tudi kot pedagoginja.

Pogovor s slikarko objavljamo v novi številki Družine.

Knjigo vidim se v tebi lahko naročite tudi v spletni knjigarni:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/A7AE0CA55641647BC1257B4A003AF137?OpenDocument

Foto: Tatjana Splichal